Otok Rab

Otok Rab se nahaja na severnem Jadranu kot del Kvarnerja.Na otoku se nahaja sedem mest: Lopar, Barbat, Banjol, Palit, Kampor, Mundanije in Supetarska Draga in samo mesto Rab.
Na Rabu živi približno 9000 prebivalcev,ki se ukvarjajo s turizmom,kmetijstvom,ribolovom in ovčarstvom.Domačini se ukvarjajo z organiziranim turizmom že več kot 110 let.
Zaščitnik otoka raba je sv.Kristofor,ki po starodavni legendi večkrat reši otok od osvajanja s svojimi čudesnimi močmi,ter se še danes praznuje njegov dan.Otok je znan tudi po Rabski  fjeri, katere se vsako leto udeleži več 10 000 turistov.V času bivanja na Rabu si lahko ogledate nastop Rabskih samostreličarjev,ki so obnovili tradicijo streljanja s samostrelom,na veselje turistov in otočanov.Stari del mesta Raba je znan po svojih štirih zvonikih,srednjeveških ulicah in cerkvah.Prav tako ga imenujejo tudi»Male Benetke» zaradi ohranjenosti kulturnega in zgodovinskega jedra.Turisti so začeli obiskovati Rab pred več kot dvemi stoletji,medtem ko organizirani turizem prebivalstvo začne opravljati pred okoli 130. leti.Rab je osvojil številne nagrade,med katerimi so dodeljene:2004 Rab najboljša turistična destinacija v Hrvaški,2005 viceprvak turizma in srebrni cvet Europe,kot ena od najurejenih in najzaželenih evropskih destinacij na splošno.Rab je še posebno ponosen na dve plave zastave na plažah Lopar-Crnika in Suha Punta.Prijetno podnebje je omogočilo razvoj turizma na otoku.Rab ima sredozemsko podnebje.Glavna značilnost je toplo poletje in blaga zima.Število sončnih ur je v povprečju 2497 na leto.Povprečna temperatura zraka poleti je 26° C,povprečna temperatura morja od maja do oktobra je več kot 20° C.

Vsekakor velja obiskati «Rabsko fjero» s katero Rabljani svojim gostom predstavljajo  svojo bogato in slavno preteklost.V času tega dogodka vrnemo se v srednji vek ter gostom ponujamo nepozabne izkušnje iz preteklosti in  jim prikazujemo številne stare obrti.Program Rabske fjere traja tri dni.Prva večer je otvoritvena slovesnost,druga večer je ribiška noč,pripravljajo se številne ribje specijalitete,tretjo večer se odvija viteški turnir.Upamo da boste obiskali ta zelo poseben in edinstven dogodek.

GEOGRAFSKA LEGA

Rab se nahaja v Kvarnerski otočni skupini med 44°41´ in 44°51´ severne zemljepisne širine in 14°53´ vzhodne zemljepisne širine. Dolžina otoka je 22 km,od rta Glavina na jugovzhodu do rta Sorinj na severozahodu.Otok Rab je od celine razdelil Velebitski kanal.Kopno je najbližje na skrajnem jugovzhodu rta,kjer je oddaljeno 2 km.Rab je nastanjen med velikim številom majhnih otokov:Grgur,Goli otok,Dolin,Trstenik,Laganj mali,Laganj veliki,Sv.Juraj,Dolfin mali,Dolfin veliki.

RELIEF

Posebnost in lepota reliefa Raba je ritem višine,prevleke in polja.Vzpetino ki je na začetku polotoka Kalifront,povezuje preko plitkega in niskega  kamporskega področja nekaj večjih hribov,ki se rastezajo od severozahoda na jugovzhod,od Gonara do Kaldanca v Rabu in Banjolu.
Najvišji del Raba je ogromen Kamenjak,katerega smer je paralelen z Velebitom in ima najvišji vrh na 408 metrih.Pobočja Kamenjaka se strmo spuščajo v morje Velebitskega kanala in so naravne ovire in zaščita pred mrazom severnih vetrov-burje.
Obala otoka je različno razvejana.Slabo je razčlenjena severovzhodna obala tj.en del Kamenjaka,ki se strmo spušča v morje.Polotok Lopar ima številne plitke peščene plaže v številnih slikovitih zalivih.Razen v Loparju, na otoku sta še dva večja zaliva:Supetarski in Kamporski.
Med rtom Kalifront in Frkanj razširja se niz lepih zalivov primernih za počitniško uživanje.Naprej proti vzhodu so zaliv Sv.Eufemija,zaliv rabsko pristanišče,ter znane plaže Prva,Druga in Tretja Padova.Okoli otoka je veliko število majhnih otočkov,ki skupaj s številnimi zalivi prispevajo lepotam otoka Raba.

PODNEBJE

Otok Rab ima zelo prijetno sredozemsko podnebje z blagimi zimami in zmernimi poletji.Za takšno ozračje ima Rab  veliko hvala verigi Kamenjak,ki ga ščiti od hladne burje,ki običajno piha pozimi in zgodaj spomladi.Razen burje z jugovzhoda,predvsem v jeseni piha topli in vlažni južni veter-jugo,ki redno prinaša dež.V poletnih mesecih čez dan ponavadi piha maestral,prijeten vetrič,ki odpravlja poletno preznojavanje.Rab ima na leto v povprečju 91 popolnoma sončnih dni in spada v enega od najbolj sončnih predelov Evrope.Poleti je le 9 dni oblačno.Število sončnih ur je povprečno 2,479 letno,ali 6 ur na dan.V juliju je v povprečju 12 ur sonca na dan.Na otoku pade letno okoli 1042mm padavin.Temperatura morja je sorazmerno visoka,kar prispeva razvoju turizma,saj je kopanje mogoče od maja pa do konca oktobra.Povprečna letna temperatura morja je 15,75°C-povprečna temperatura morja od maja do oktobra je čez 20°C,pozimi pa 12°C.Povprečna temperatura zraka v letu je 16,8°C,povprečna temperatura zraka poleti je 26°C,pozimi pa 8°C.

VETROVI

Burja in Jugo so glavni vetrovi na Jadranu.Prevladujejo od septembra do maja,medtem ko je prevladujoči veter poleti Maestral.Burja je hladen severovzhodni veter,ki piha s kopnega na morje in prinaša lepo vreme.Jugo je vlažen jugovzhodni veter,pospremljen skupaj z dežjem in težkimi oblaki,in se ne začne nenadoma kot Burja ampak mu je potrebno od 36-48 ur,da se razvije.
Maestral je lokalni veter,ki piha z morja,predvsem poleti.Ponavadi začne pihati okoli 10-11 ure zjutraj,a največjo silo ima okoli 2-3 ure popoldne in se stiša pred večerom s sončnim zahodom.Spremljajo ga beli oblaki.Drugi vetrovi so še:Burin,severovzhodni veter,ki piha poleti s kopnega.Tramontana in vzhodni Levante so blažja različica burje.

ZGODOVINA

Prve pisne informacije o otoku Rabu je mogoče najti v delih rimskih pisateljev.Vendar pa je gotovo,da je človek na otoku Rabu živel že veliko pred tem.Najdbe poznih paleolitskih orodij na področju Loparja dokazujejo,da je tu živel paleolitski človek o katerem se ve zelo malo.
Tega paleolitskega pračloveka zamenjali so naprednejši neolitski priseljenci ampak na koncu neolitika tu se naseljujejo Liburni,ter je realistična pretpostavka,da v tem času začne nastajati današnje pristanišče in mesto Rab.
Najstarejši podatki o Rabu se nahajajo v pisanju nekaterih grških in rimskih geografov.V teh spisih Rab je  omenjen pod imenom Arba,Arva,Arbia,Arbitana.Izvor  imena ni mogče dokončno določiti,ampak je pretpostavka,da v prevodu indoevropskega korena ARB  pomeni temen,temno,gozdnat,kar je za otok še danes značilno.
To ime so sedanji prebivalci,slovanski Hrvati,prilagodili duši svojega jezika in ga preoblikovali v Rab.

ZANIMIVOSTI

Na otoku Rabu ni strupenih kač.
Rab ima čez 300 lastnih virov pitne vode.
Materjal,ki  se je uporabljal v preteklosti za oblačila pomorščakov nosi ime otoka Raba:ARBASIUS
Na Rabu je obstajala proizvodnja svile.
Od Rabskega kamna zgrajene so npr.rabske,zadarske in šibenske katedrale.

Rabski vladarji

Do 228.stoletja pred Kristusom-Liburnija/Ilirija,Grki(Dionizije starejši in Dionizije mlajši)
II.stoletje p.n.š.-Rimljani zasedejo Rab
Od III.stoletja pred Kristusom do VI.stoletja-Rimski imperij
Zahodni Rimski Imperij (Cesar Oktavijan August-27.p.n.š.-daje mestu status Municipium) status mesta z neodvisno mestno upravo.
Od 493. do 544.leta-Vzhodno-Gotska država (Kralji Teodorik in Totila)
Od  544.leta do IX.stoletja-Bizant (čas prihoda Slovanov)
Od IX. do X. Stoletja-pod vodstvom hrvaških knezov,Bizanta in Kralja Tomislava.
Konec X.stoletja-Beneška republika
Začetek XI.stoletja do XII.stoletja-Hrvaška kraljevina
Od XII.stoletja do XV.stoletja-pogoste spremembe vladarjev (Mleci,Hrvaško-ogrski kralj Koloman,Kralj Bela III.,Ljudevit Anžuvinac,Ladislav Napuljski,Hrvaško-ogrski kralj Sigismund)
Od 1409. do 1797.leta-Mleci
Od 1797.do 1815.leta-Napoleon,Ilirske province Kraljevine Italije
Od 1815.do 1918.leta-Austro-Ogrska Monarhija
Od 1918.do 1921.leta-Kraljevina Italija
Od aprila 1941.do 1943.leta fašistična Italija
Od 1944.do 1945.leta-Tetji Rajh
Od 1945.do 1990.leta-SFR Jugoslavija